Podpiranje lenobe: Slovenka in Kosovec revnim talata kruh!

Dogaja se na štajerskem. Je to najboljši način za pomoč revnim? Zakaj ne gredo delat? Slovenski domoljubi sporočajo, da bi tudi pomagali revnim, ampak sta jim Barbara in Enver sedaj že speljala posel, zato se bodo za Slovenijo borili prek interneta.

Žalostna vest iz severovzhoda Slovenije – kot kaže, bo naša družba še desetletja ujeta v socialistično mentaliteto, kjer nekateri izbranci kar čakajo, da bo Tito poslal kruh iz nebes.

Barbara Novak iz humanitarnega društva Ni-Lu se vsak večer ustavi pred pekarno kosovskega Slovenca Enverja Hodaja, kjer ji (brezplačno!!!) predajo neprodane izdelke, ona pa jih nato razvozi po domovih revnih. Slabo nam je, gremo bruhat.

In ne samo to – svoj imperij sociale želi Barbara razširiti še na šolske potrebščine!

“Po spletnih portalih in socialnih omrežjih se resda vrstijo oglasi podarim šolsko torbo ali tudi kakšne zvezke, ampak tisti, ki jih najbolj potrebujejo, nimajo računalnika, nimajo spleta in jih te informacije niti ne dosežejo.”

GZS: gre za napačno pomoč revnim

Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so nam povedali, da nobeno kosilo ni brezplačno ter da Enver in Barbara škodujeta ljudem, zaradi česar bi ju morali sodno preganjati.

Jože Fikus, vodja centralnega komiteja GZS-ja: ”Ti ljudje morajo najti rešitev na trgu dela. Če tega ne zmorejo, je prav da umrejo, saj uničujejo naš genski bazen in v prepad vlečejo uspešne podjetnike.”

Dodali so še, da skupaj z vlado preučujejo možnost sodnega pregona Kosovca in Slovenke, saj se v tovrstnih dobrodelnih krogih ponavadi začnejo rojevati revolucije.

”Ja, danes pustiš ljudem, da talajo kruh, jutri pa bodo pred parlamentom zahtevali, da podjetniki izplačujejo plačo, s katero lahko živiš,” je še povedal komisar Fikus.

Domoljubi: revnim bomo pomagali jutri, danes nas boli zapestje

Organizacije slovenskih domoljubov so bile ob naši zgodbi šokirane.

Janez Novak, vodja domoljubne organizacije Ameba: ”Kaj ima ta Kosovc za talat kruh? Deportirajo naj ga. Tisti babi pa naj mož da ene dve vzgojni.”

Povedali so še, da bi revnim pomagali tudi sami, ampak jih boli zapestje na desni roki.

Za konec pa še citat lastnika pekarne Medine, Enverja Hodja:

“Ne potrebujem veliko denarja, le toliko, da preživim. Ni namreč zanimivo, da ima posameznik vse in še več, ker če nisi v stanju takrat pomagati drugim, ne veljaš nič. Življenje je kot pingpong. Ne moreš ga igrati sam, vedno potrebuješ nekoga na drugi strani.”

Ja, g. Hodja se še ni integriral v slovensko družbo.

Levo: čudovit mikroorganizem. Desno: ameba.

Vaše mnenje nas ne zanima

Komentirajte

Vaš e-naslov ne bo objavljen.


*