2. del: pekel, pekel, povsod je pekel

Napredujemo proti Križevski vasi. Po hudih izgubah prejšnji teden smo v vod dobili zelence. Hudič jim je že po nekaj dneh izrekel dobrodošlico.

Globoko v gozdovih Bele Krajine, 3. junij 2019. Pod poveljstvom stotnika Briana Grimsa nadaljujemo s pohodom proti Križevski vasi, kjer naj bi bilo eno od oporišč imigrantov.

Grims je že več dni izjemno napet, saj so izvidniki v bližini opazili skupino sovražnikov. Vsakih nekaj ur prekine naše govoričenje z dvignjeno pestjo, ki celoten vod pomeče na tla in v zrak vnese napetost, kot da bi drevesa džungle postala velikanske Teslove tuljave.

Jean Mahnich, 18-letni poba iz Louisiane deškega obraza in okrogle postave. V Belo Krajino je prišel pred dvema tednoma – v New Orleansu ne more naročiti piva, v Krajini pa so mu v roke dali deset kilogramski mitraljez M60, pas s strelivom in božji blagoslov.

Zelenci so iz džungle štrleli kot Jože Potrebuješ na ekstaziju in Mahnich ni bil nič drugačen. Odkar je prejšnji teden obiskal pekel, ni spregovoril niti besede.

Bili smo pred vasjo Boršt, ki je izgledala prazna. Grims ni želel tvegati novih izgub, zato je po radijski zvezi naročil obisk ‘ognjene Mary’.

Motorji F-100 Super Sabra so razparali zrak, sledil je trenutek tišine in – pekel. Hudič je v vasi Boršt odprl vrata v svoje domovanje, otvoritev pa je spremljala simfonija krikov otrok, žensk in starcev, ki so bili živi zažgani v svojih domovih.

Mahnich je ob krikih in vonju po zažganem mesu prebledel in žlobodral ‘pekel, pekel, povsod je pekel’. Dobrodošel v Beli Krajini, sine. Nismo več v Kansasu.

Prihodnjič: Bitka za Križevsko vas – Stalingrad, drugi del

Prvi del sage o vojni v Beli Krajini

Jean Mahnich

Komentirajte

Komentirajte

Vaš e-naslov ne bo objavljen.


*